Doživetja narave

VEČ ...|25. 10. 2019
Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart

Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.

Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart

Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.

Varno na vrhnaravapogovoršportKranjska gora

Doživetja narave

Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart
Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.
VEČ ...|25. 10. 2019
Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart
Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.

Blaž Lesnik

Varno na vrhnaravapogovoršportKranjska gora

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|8. 6. 2025
Težka pot do pravice - duhovniki, redovniki in redovnice v iskanju pravne rehabilitacije

Pri Založbi Družina je izšla knjiga, s pomenljivim naslovom Težka pot do pravice, ki skozi več kot 50 zgodb duhovnikov, redovnikov in redovnic prikazuje iskanje pravne rehabilitacije zaradi krivičnih obsodb v času komunističnega totalitarizma. Knjigo so predstavili dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Janez Juhant in dr. Nik Trontelj, ki so tudi njeni soavtorji. 

Težka pot do pravice - duhovniki, redovniki in redovnice v iskanju pravne rehabilitacije

Pri Založbi Družina je izšla knjiga, s pomenljivim naslovom Težka pot do pravice, ki skozi več kot 50 zgodb duhovnikov, redovnikov in redovnic prikazuje iskanje pravne rehabilitacije zaradi krivičnih obsodb v času komunističnega totalitarizma. Knjigo so predstavili dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Janez Juhant in dr. Nik Trontelj, ki so tudi njeni soavtorji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTežka pot do praviceduhovniki redovniki in redovnice v iskanju pravne rehabilitacijeNik TronteljJanez JuhantTamara Griesser PečarJernej Letnar Černič

Naš pogled

VEČ ...|3. 6. 2025
Mreža sočutja in pripadnosti

Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …

Mreža sočutja in pripadnosti

Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …

Meta Potočnik

komentarmrežasočutjeempatija

Naš gost

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Jure Sešek

spominživljenjeinstitut zlata pentljicaValerija ČarmanIvo ČarmanrakBrezje

Sol in luč

VEČ ...|3. 6. 2025
Zgodbi Karla Gržana

Ob zaključku šolskega leta smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali dve zgodbi Karla Gržana, ki jih je pred desetletjem kot podlistke pisal za revijo Ognjišče. Opisujeta prav mlade in njihova srečevanja z življenjem, ki ga v veliki meri izpolnjuje prav šola. Naslov knjižice je Od senc k svetlobi izšla pa je pri Založbi Ognjišče.

Zgodbi Karla Gržana

Ob zaključku šolskega leta smo za tokratno oddajo Sol in luč izbrali dve zgodbi Karla Gržana, ki jih je pred desetletjem kot podlistke pisal za revijo Ognjišče. Opisujeta prav mlade in njihova srečevanja z življenjem, ki ga v veliki meri izpolnjuje prav šola. Naslov knjižice je Od senc k svetlobi izšla pa je pri Založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ...|6. 6. 2025
Živim v takem svetu, kot si ga naredim

… Kaj bo mene preživelo? Kaj bo moja generacija ustvarila trajnega, da bodo prihodnji rodovi s ponosom ohranjali in predajali naprej? Marsikdo niti nagrobnika ne pusti za sabo. V življenju je ustvaril goro odpadkov, ki ga je pokopala pod sabo. V trošenju se je iztrošil, upepelili in raztrosili so ga. Pred Binkoštmi smo. V sebi nosimo Božjega Duha, ki ustvarja življenje in lepoto. Tisto, ki ne mine, ker je vedno mlado. Dajmo mu priložnost, da bo iz nas ustvaril nekaj lepega in trajnega.

Živim v takem svetu, kot si ga naredim

… Kaj bo mene preživelo? Kaj bo moja generacija ustvarila trajnega, da bodo prihodnji rodovi s ponosom ohranjali in predajali naprej? Marsikdo niti nagrobnika ne pusti za sabo. V življenju je ustvaril goro odpadkov, ki ga je pokopala pod sabo. V trošenju se je iztrošil, upepelili in raztrosili so ga. Pred Binkoštmi smo. V sebi nosimo Božjega Duha, ki ustvarja življenje in lepoto. Tisto, ki ne mine, ker je vedno mlado. Dajmo mu priložnost, da bo iz nas ustvaril nekaj lepega in trajnega.

p. dr. Peter Lah

komentar tedna

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|9. 6. 2025
Pevsko izročilo Kočevske

V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske. 

Pevsko izročilo Kočevske

V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske. 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspominpogovor

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|9. 6. 2025
Koncerta ansambla Javor

Slišali boste posnetek koncerta ansambla Javor, ki nam ga je pripravil na kratkem oddihu v Portorožu 8. marca.

Koncerta ansambla Javor

Slišali boste posnetek koncerta ansambla Javor, ki nam ga je pripravil na kratkem oddihu v Portorožu 8. marca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 6. 2025
Kako bo z zaščito manjšin v EU?

Evropsko sodišče je zavrnilo priziv državljanske pobude Minority SafePack, ki si je prizadevala za zaščito manjšin ter za promocijo kulture ter jezikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) Lorant Vincze je izrazil obžalovanje, da EU ni zagotovila pravičnejše in enakopravnejše družbe za vse svoje državljane. „FUEN in njeni partnerji ostajajo odločni, da si bodo še naprej prizadevali za visoke standarde zaščite narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi,“ so zapisali na spletni strani organizacije. Že jeseni napovedujejo manifest manjšin za prihodnost. Sopobudnik državljanske pobude, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je po pisanju slovenskega uredništva ORF prepričan, da je odločitev Evropskega sodišča le spodbuda za nova prizadevanja.

Kako bo z zaščito manjšin v EU?

Evropsko sodišče je zavrnilo priziv državljanske pobude Minority SafePack, ki si je prizadevala za zaščito manjšin ter za promocijo kulture ter jezikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) Lorant Vincze je izrazil obžalovanje, da EU ni zagotovila pravičnejše in enakopravnejše družbe za vse svoje državljane. „FUEN in njeni partnerji ostajajo odločni, da si bodo še naprej prizadevali za visoke standarde zaščite narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi,“ so zapisali na spletni strani organizacije. Že jeseni napovedujejo manifest manjšin za prihodnost. Sopobudnik državljanske pobude, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je po pisanju slovenskega uredništva ORF prepričan, da je odločitev Evropskega sodišča le spodbuda za nova prizadevanja.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura